Raziskovalne naloge


 

 

 

 



 

5. Raziskovalne naloge, 1. – 21.april 2013 

 

9.-11. teden

Vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov združenih s svojim znanjem, ki je vključen v raziskovalno nalogo.

 

 

 


Povzetek SUK 1, OŠ Mislinja

 

Smotrna uporaba sodobnih tehnologij

 

Zanimalo nas je, katere tehnologije uporabljajo učenci v današnjem času in koliko časa porabijo za to.

Presenetila nas je predvsem časovna razporeditev uporabe računalnika, mobilnika in drugih tehnologij za posamezne dejavnosti.

 

Samo en odstotek učencev sploh ne uporablja sodobnih tehnologij, medtem ko iz grafikona lahko razberemo, da 54% uporablja računalnik, 42 % pa mobilni telefon.

 

 

Časovna razporeditev uporabe vseh teh tehnoloških naprav nas še ni tako presenetila, kot nas je razporeditev časa, ki ga namenimo posameznih dejavnosti ob uporabi.

 

 

 

 

 

 

Če razberemo iz grafikonov, lahko vidimo več kot polovica vprašanih preživi 3 ure ali več ob uporabi tehnologij, kar se nam zdi za današnje razmere preveč. Strinjamo se, da je postalo življenje in učenje ob uporabi vseh teh tehnologij lažje, vendar pa je treba vse skupaj primerno časovno omejiti in si s tehnološkimi izdelki pomagati bolj smotrno in preudarno.

 

Predvsem druženje in zabava bi lahko potekalo v živo, brez računalnika in telefona.

 

Hvala vsem za odgovore in povzetke!

Lep pozdrav iz Mislinje


Povzetek SUK 2, OŠ Bled

 

Prilagamo našo raziskovalno nalogo.

 

Več o zadnjih poplavah v Triglavskem narodnem parku si lahko ogledate v tej publikaciji: http://issuu.com/zglavovnaravo/docs/poplave2012?mode=window 

in poplave v Bohinju na videoposnetku:

POPLAVE 2012 from Monika Zupanc on Vimeo.

 

Hvala vsem sodelujočim šolam za zelo dobre odgovore.

Lep pozdrav vam želimo blejski SUKovci.

 

 


Povzetek SUK 3, Druga OŠ Slovenj Gradec

 

Naša raziskovalna naloga: Slovenski jezik v 21. stoletju (KLIKNI)

Pripravljali sva jo Patricija Kavčič in Luiza Jusufi. PomagalI sta nama mentorici Alenka Pongrac in Mojca Hrastelj Brelih.

 

Hvala vsem za izčrpna poročila in odlične predstavitve. 

 

Pozdrav iz Slovenj Gradca! 


Povzetek SUK 4, OŠ Prule, Ljubljana

 

 

 

 


Povzetek SUK 5, OŠ Brežice

 

Z oddajo raziskovalne naloge res nekoliko zamujamo, za kar se vam opravičujemo. Pripenjamo našo raziskovalno nalogo:

suk_kriza_naloga_1.pdf.

Hvala za vaše sodelovanje pri iskanju odgovora na naše vprašanje.

Lep športni pozdrav,

T.P.

 

 


Povzetek SUK 6, OŠ Brinje Grosuplje

 

ŠPORT V 21. STOLETJU

 

Športno udejstvovanje je za učence in okolje v katerem živijo izrednega pomena. Rezultati raziskav so pokazali, da so praktično po vseh krajih po Sloveniji aktivni številni športni klubi. V večjih mestih jih imajo seveda večje število in tam imajo tudi več športnih prireditev. Ne glede na število organiziranega športa pa se delež športno aktivnih učencev (tistih, ki se vsaj trikrat na teden ukvarjajo s športom) povsod giblje okoli 60 odstotkov,  na nekaterih šolah se jih celo več kot tri četrtine aktivno športno udejstvuje. V prihodnosti učenci in učenke prisegajo na kolektivne športe, nogomet, košarko in odbojko, seveda pa so tu še zimski športi ali ples, pohodništvo, aeroball …

 

Nekaj konkretnejših podatkov pa še v spodnjih grafikonih:

 

ŠTEVILO AKTIVNIH UČENCEV V ODSTOTKIH:

 

 

 

ŠTEVILO ŠPORTNIH KLUBOV:

 

 

 

ŠPORTI, KI BODO PREVLADOVALI V PRIHODNOSTI:

 

 

 

Za OŠ Brinje Grosuplje zbrala in uredila: Lucija Karnelutti

 


Povzetek SUK 7, OŠ LJubečna

 

Našo raziskovalno nalogo lahko preberete tukaj 
Hvala vsem za izčrpna poročila in odlične predstavitve.
Pozdrav z Ljubečne!

 

 


Povzetek SUK 8, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi

 

ALI SMO SPOSOBNI SAMOOSKRBE ?

 

Pregledali smo odgovore šol, ki so sodelovale in odgovorile na naša vprašanja. Pristopi k delu so bili zelo različni in zanimivi. Ugotovitve bomo skušali strniti v naslednjih vrsticah. Pri zapisanem bomo uporabljali tudi ugotovitve in znanja, ki smo jih prejeli v našem okolišu.

 

V zadnjem času vse večkrat poslušamo in beremo, da je mnogo živil zdravju škodljivih. Težav je veliko. Hrano pripeljejo iz Sloveniji zelo oddaljenih krajev. Tam jo poberejo ali oberejo še nedozorelo. Čas prevoza hrane je dolg. Zato da ostane hrana na naših policah čim lepša in privlačna, ji pomagajo z najrazličnejšimi dodatki (rastnimi hormoni, konzervansi, ojačevalci okusa).

Da bi bila hrana, ki jo pridelajo v Sloveniji, podobna v tujini pridelani hrani, kmetje uporabljajo pesticide in umetna gnojila.

 

Glede na okolja, v katerih živimo, pridelamo v različnih delih Slovenije različna živila.

 

V Zagorju trenutno še nismo sposobnisamooskrbe z živili rastlinskega izvora. Imamo premalo primernih površin – ni dovolj ravnih, kjer je mogoče orati in  urediti namakanje. Poleg tega klima pri nas ni najbolj ugodna za pridelavo zgodnje zelenjave.

 

V našem kraju pridelajo veliko vrst solat (razen zelo zgodnjih), radič, stročji in zrnat fižol, grah, korenje, peteršilj, zeleno, por, podzemno kolerabo, rdečo in črno redkev, paradižnik, kumare, bučke, čebulo, česen, špinačo, blitvo, zelje, repo. Najdemo lahko še jagode, ribez, maline in jabolka.

 

 

   
Domači paradižnik  Pesa 

 

 
Vrt 

 

Zelo malo (veliko premalo za samooskrbo) pridelajo kmetje koruze, pšenice, ajde, rži, pire.

 

 

Visokogorska njiva 

 

Ker je v Zagorju veliko travnikov, imamo tudi pašnike. Na njih pasejo govedo in ovce.

V kmetijski zadrugi Izlake so nam povedali, da prodajo letno okrog 334 ton govejega in telečjega mesa. V preteklem letu so prodali okrog 2 800 000 litrov mleka. Kravje mleko prodajajo Mlekarni Celea.

 

Imamo nekaj rejcev perutnine (kokoši), ki jih redijo za prodajajo mesa ali jajc.

 

   
Goveda v hlevu   Na pašniku 

 

   
Razvrščanje jajc  Razvrščena jajca po velikosti 

 

 

Ravnokar izvaljen piščanček

 

Nekaj malega lahko najdemo kmetij, kjer redijo za lastno  rabo (ljubiteljska reja) koze, ovce ali konje. Svinjereje ni.

 

   
Kozi na travniku  Prekrasen konj za ježo 

 

 

Nujno potrebno bi bilo urediti način prehranjevanja! Pri tem mislimo na to, da kupujemo zelenjavo in sadje, ki ju določen mesec ponujajo kmetje iz okolice, v kateri živimo. Takšnega načina se poslužujejo člani zadruge Jerina skupaj z občino Zagorje ob Savi v skupnem projektu najema tržnega prostora, kjer kmetje svoje pridelke prodajajo. 

 

Na naši šoli imamo 463 učencev. Razpolagamo z 2896 m2 travnatih igrišč, nasadov in zelenic. Če upoštevamo, da bi za samooskrbo enega človeka  potrebovali okrog 100 m2, lahko zlahka ugotovimo, da na naši šoli nimamo pogojev za samooskrbo.

 

Veseli smo, da imajo na Osnovni šoli Mislinja idealno lego sredi podeželja in so  začeli urejati šolski vrt s sadovnjakom, zeliščnim vrtom, zelenjavnim vrtom in njivo. Ostale sodelujoče šole žal nimamo dovolj ustreznega prostora.

 

Statistika kaže, da v Sloveniji pridelamo le okrog 35 % hrane za lastne potrebe. Na nekaterih področjih je ta odstotek še manjši. Po evropskih merilih imamo najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi. Iz številčnih podatkov vidimo, da pridelamo okrog 85 %  mesa, 55 % žit in samo 31 % zelenjave.

 

Nekoliko težav smo imeli pri odgovoru na vprašanje, koliko obdelovalne površine bi potrebovali, če bi hoteli samooskrbovati štiričlansko družino. Odgovori vseh šol, ki so se s tem vprašanjem ukvarjale, so podobni in upoštevajo samo pridelavo hrane rastlinskega izvora: za 4-člansko družino pridelave zelenjave razen krompirja zadostuje 100 m2, če upoštevamo še pridelavo krompirja, pa je to 400 do 500 m2.

 

Viri fotografij: vse so nastale na kmetijah v našem okolišu (kmetija Vrtačnik iz Šemnika in kmetija Lokovšek iz Strahovelj).

 

 

OŠ Toneta Okrogarja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Povzetek SUK 9, OŠ Toma Brejca, Kamnik

 

Našo raziskovalno nalogo si lahko ogledate  tukaj